NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI – 2. TRILETJE
V skladu z 20.a členom Zakona o osnovni šoli lahko šola za učence 4., 5. in 6. razreda izvaja pouk iz naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa ter tehnike. Glede na število učencev bo naša šola v šolskem letu izvajala največ dva neobvezna izbirna predmeta. Predmet se lahko izvaja, če se zanj odloči najmanj 12 učencev. Učenec lahko izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko (lahko tudi samo eno).
Učenec lahko vsako leto zamenja neobvezen izbirni predmet, če to želi, lahko pa svoje znanje pri istem predmetu nadgrajuje in poglablja od 4. do 6. razreda, pri tujem jeziku pa od 4. do 9. razreda.
Neobvezni izbirni predmeti so pri ocenjevanju izenačeni z obveznim predmeti, torej se znanje pri neobveznih izbirnih predmetih ocenjuje, zaključne ocene pa se vpišejo v spričevalo. Prisotnost učenca pri neobveznih izbirnih predmetih se obravnava enako kot pri obveznih predmetih, vsako odsotnost pa morajo starši opravičiti.
Ko učenec neobvezni izbirni predmet izbere, ga ne more opustiti, temveč ga mora obiskovati do konca šolskega leta.
V primeru, da se ob začetku šolskega leta posamezni učenec premisli in želi zamenjati neobvezni izbirni predmet, je menjava možna le v mesecu septembru tekočega šolskega leta, vendar le v okviru normativno predpisanega števila učnih skupin ali učencev in le v primeru, da sprememba ne ogrozi obstoja skupine oz. do popolnitve posamezne učne skupine. V oktobru ne bo mogoče spremeniti ali opustiti izbranega predmeta.
Neobvezni izbirni predmeti sodijo v razširjen program šole, zato ti predmeti ne morejo biti uvrščeni v urnik med obvezne predmete. Glede na organizacijo obveznih predmetov, se bodo neobvezni izbirni predmeti lahko izvajali po pouku 6., 7. ali 8. uro ali v času podaljšanega bivanja, lahko tudi v obliki blok ur.
Izbor neobveznih izbirnih predmetov bo potekal od 1. 4. 2023 do 16. 4. 2024 preko aplikacije LO.Polis.
PREDSTAVITEV PREDMETOV
RAČUNALNIŠTVO
1 ura tedensko
Vsebine: algoritmi, programi, podatki, reševanje problemov, komunikacije in storitve
V današnji družbi ima računalništvo pomembno vlogo, saj je vključeno v vsa področja našega življenja. Da bi bili v tej družbi uspešni, moramo razumeti delovanje informacijsko komunikacijskih tehnologij in konceptov, na katerih temelji tehnologija. Neobvezni izbirni predmet seznanja učence z različnimi področji računalništva. Predmet ne temelji na spoznavanju dela s posameznimi programi, ampak učence seznanja s temeljnimi računalniškimi koncepti in procesi. Učenci se pri računalništvu seznanjajo s tehnikami in metodami reševanja problemov in razvijajo algoritmičen način razmišljanja, spoznavajo omejitve računalnikov in njihov vpliv na družbo. Način dela pri predmetu spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in poseben način razmišljanja ter delovanja. S spoznavanjem računalniških konceptov in razvijanjem postopkovnega načina razmišljanja učenci pridobivajo znanja, spretnosti in veščine, ki so veliko bolj trajni kot hitro razvijajoče se tehnologije. Ta znanja so neodvisna od tehnologij. Znanja, ki jih pridobijo učenci pri tem predmetu, so prenosljiva ter uporabna na vseh področjih človeških dejavnosti. Učencem bodo koristila tudi pri drugih predmetih in v poznejšem življenju. Ta znanja, spretnosti in veščine so del digitalne pismenosti v evropskem referenčnem okvirju osmih ključnih kompetenc.
ŠPORT
Izvajalec: Jaka Šket
1 ura tedensko
Prvi sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj splošne (aerobne) vzdržljivosti
(teki, nordijska hoja, dejavnosti na snegu, plavanje in druge dejavnosti v vodi, aerobika, kolesarjenje
Drugi sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj koordinacije gibanja, ravnotežja, natančnosti in ustvarjalnosti (ples, hokejske igre, igre z loparji, žogarije, cirkuške spretnosti, ravnotežne spretnosti, zadevanje tarč, rolanje)
Tretji sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj različnih pojavnih oblik moči (akrobatika, skoki, plezanja, borilni športi)
V današnjem času, ki ga označujejo čedalje manjša gibalna dejavnost, nezdrave prehranjevalne navade in specifični, večkrat rizični načini preživljanja prostega časa, ima športna dejavnost v šoli poseben pomen za zdrav razvoj odraščajočih učencev. Strokovnjaki poudarjajo, da le strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna športna vadba lahko nevtralizira negativne posledice današnjega pretežno sedečega življenja in neustreznih prehranjevalnih navad sodobnih mladih generacij. Gibanje ima številne pozitivne vplive na zdravje človeka. Ti vplivi so najpomembnejši v obdobju odraščanja. S primerno športno vadbo navajamo učence na zavesten nadzor pri izvedbi položajev in gibanj telesa ter tako oblikujemo pravilno telesno držo; razvijamo koordinacijo gibanja, vzdržljivost, moč, hitrost in gibljivost; učinkovito uravnavamo telesno težo in količino podkožnega maščevja, pripomoremo h gradnji kostne mase in pozitivno vplivamo na številna druga področja učenčevega razvoja. Izvajanje raznolikih športnih dejavnosti omogoča pridobivanje gibalnih kompetenc, kar predstavlja eno od najpomembnejših razvojnih nalog v otroštvu in mladostništvu. Neobvezni izbirni predmet šport zato vključuje predvsem tiste vsebine, ki v tem starostnem obdobju učinkovito vplivajo na telesni in gibalni razvoj učencev, spodbujajo njihovo ustvarjalnost, hkrati pa so z vidika športno-rekreativnih učinkov pomembne za kakovostno preživljanje prostega časa v vseh življenjskih obdobjih. Izbor zanimivih vsebin, učiteljeva organizacija pouka in pedagoška ravnanja omogočajo, da učenci spoznavajo vplive različnih gibalnih dejavnosti na zdravje in razumejo pomen telesne in duševne sprostitve, s sodelovanjem v skupini pa pridobivajo tudi ustrezne socialne spretnosti. Vse pomembnejše poslanstvo strokovno vodene športne vadbe pa je tudi oblikovanje temeljnih vrednot, kot so strpnost, solidarnost, sodelovanje, odgovornost, delavnost, samoobvladovanje, disciplina, spoštovanje pravil, poštenost, kritično mišljenje, predvidevanje posledic lastnih dejanj, odnos do narave. S pravilno vodenim procesom, v katerem jih učitelj navaja, da je njihov napredek odvisen predvsem od njihovega prizadevanja, pridobivajo samozavest, hkrati pa se naučijo ovrednotiti svoje sposobnosti in prepoznati omejitve ter tako razumeti in spoštovati različnost med ljudmi. Neobvezni izbirni predmet šport, namenjen učencem drugega obdobja, vključuje vsebine, ki morajo biti prisotne v vsakodnevni športni vadbi učencev (teki, skoki, plezanja, akrobatske prvine …)
2. tuj jezik – NEMŠČINA
2 uri tedensko
Izvajalka: Andreja Vintar
Nemščina poteka 2 uri tedensko. Učenje poteka preko igre, skupinskega dela, igre vlog, s pomočjo petja oz. izštevank, gibanja, likovnega izražanja in sodobnih medijev (uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije).
Pri pouku:
- je sproščeno vzdušje
- je v ospredju komunikacija, poudarek je na govornem sporočanju in slušnem razumevanju
- se učenci učijo besedišče in enostavnejše povedi
Prvo leto učenci obravnavajo naslednje teme:
- predstavitev sebe, pogovor o svoji družini, dele telesa, števila do 20, desetice do 100, spoznavanje barv
- spoznavanje šole in njenih prostorov, učnih predmetov, šolskih potrebščin
- prevozna sredstva, kolo
- opisovanje živali
- hrana in priprava ene jedi
- igranje tržnice, izdelovanje, obeleženje praznikov (Martinovo, Božič, Velika noč)
TEHNIKA
1 ura tedensko
Kratek opis:
Izbirni predmet tehnika je namenjen učencem drugega triletja (4., 5. in 6. razred).
Poglabja, razširja in nadgrajuje predmeta naravoslovje in tehnika v četrtem in petem ter tehniko in tehnologijo v šestem razredu. Predvideva izdelavo izdelkov iz različnih materialov po svoji ali predloženi tehnični in tehnološki dokumentaciji in konstruiranje modelov strojev in naprav s sestavljankami.
Učni načrt tega predmeta vsebuje naslednje vsebine:
– papirna gradiva,
– les,
– umetne snovi,
– konstrukcije,
– izbirne vsebine (obdelava tekstila, robotika, kamnoseštvo, elektrotehnika, lončarstvo, usnjarstvo, kovinarstvo idr.
Predmet omogoča pridobitev temeljnih znanj s področja tehnike in povezavo z drugimi predmetnimi področji. Razširja osnovna spoznanja o tehnoloških lastnostih posameznih gradiv in praktična znanja, spretnosti in delovne navade pri uporabi orodja, pripomočkov, strojev in naprav za oblikovanje in obdelavo različnih gradiv. Pri praktičnem delu učenci spoznajo nevarnosti in varnostne ukrepe ter razvijajo spretnosti in navade pri uporabi zaščitnih sredstev. Učenci izbrane izdelke načrtujejo in izdelujejo. Na koncu jih ovrednotijo. Izdelki so uporabni. Pri ustnem in pisnem izražanju učenci znajo uporabljati slovenske tehnične izraze.
Pouk pri izbirnem predmetu tehnika je zasnovan tako, da spodbuja celovit razvoj umskih, senzoričnih in psihomotoričnih sposobnosti ter oblikovanje socialnih vrednot. Oblikuje pozitiven odnos do tehnike.
UMETNOST
1 ura tedensko
Vsebine: film, folklorna dejavnost, glasbena ustvarjalnost, gledališka dejavnost, likovna ustvarjalnost, literarna ustvarjalnost, ples, šolske produkcije, dogodki, proslave. Kulturno-umetnostno vzgojo učencev obravnavamo prek ustvarjanja kulturno-umetniških del (npr. ustvarjanje gledališke, lutkovne predstave, filma, plesne, folklorne postavitve, muzikala, literarnega, glasbenega dogodka, likovne razstave). Učenci z izkušenjskim učenjem pridobijo elementarne izkušnje skozi umetnost, kar je podlaga za ponotranjenje in razumevanje vrhunske umetnosti (vzgoja poslušalcev, gledalcev in bodočih izvajalcev vrhunske umetnosti, vzgoja za kakovostno preživljanje prostega časa). Tako je učenčeva ustvarjalnost temeljni pogoj za oblikovanje in nastajanje vrhunske ustvarjalnosti in umetnosti. Učenci z ustvarjanjem izražajo in spoznavajo sebe v odnosu do okolja ter pri tem osebnostno rastejo (razvoj učenčeve samozavesti, samopodobe, osebnostne in nacionalne identitete). Predmet je enoleten (lahko ga izvajamo v četrtem, petem ali šestem razredu osnovne šole) oz. je projektno zasnovan, pri čemer učitelj v sodelovanju z učenci vsako leto na novo izbere tematiko in vsebine za uresničevanje ciljev predmeta. Cilje, zapisane v učnem načrtu, učitelj uresničuje selektivno glede na sposobnosti, spretnosti, motivacijo, interese in predznanja učencev. Skladno s poklicno etiko, osebno estetiko in lastnim poznavanjem življenja ter sveta učitelj lahko dodaja, dopolnjuje, zamenjuje in prilagaja cilje glede na interese in sposobnosti učencev, glede na svoja predznanja in usposobljenosti za delo, glede na razmere za delo itd., vendar mora slediti temeljni usmeritvi in namenu tega izbirnega predmeta.
