Vtisi iz Kekčeve dežele
Ob osmi uri smo odšli v Kranjsko Goro. Vozili smo se dve uri in pol. Ko smo prispeli, smo pomalicali. Z drugim avtobusom smo se odpeljali skozi skrivni prehod. Ko smo končno prispeli, smo rešili Mojco, nato še Kosobrina. Prestrašili smo Bedanca, spoznali smo Kekca. Nahecali smo učiteljice, ker nismo šli čez dimnik, ampak čez okno v omari. Nato pa smo šli k Pehti. Pri Pehti smo pili čaj in jedli potico. Nato smo odšli k jezeru Jasna. Nato pa spet domov.
Bruno Ivanuš
Dolgo smo se peljali. Šli smo v Kranjsko Goro. Rešili smo Mojco in Kosobrina. Videli smo Kekca. Potem sem šel domov.
Marko Varlec
V petek smo šli v Kekčevo deželo. Z avtobusom smo se peljali zelo dolgo. Ko smo prispeli, smo jedli, ko smo pojedli, smo šli. Najprej smo videli Bedanca. Potem smo srečali Mojco in rešili Kosobrina. Šli smo v Kosobrinovo hišo. Bilo je zelo zabavno. Srečali smo Kekca. Šli smo čez dimnik.
Lenart Stermecki
Bilo je sončno. Odšli smo v petek ob osmi uri. Odšli smo v Kranjsko Goro. Najprej smo videli Mojco, Kosobrina, Bedanca, Kekca in Pehto. Mojca je šla po Rožleta. Pehta nam je dala čaj in potico. Kosobrin je imel zelo dobro hišo. Najboljši so bili skrivni prehodi. Bilo je lepo.
Klemen Kocjan
Bilo je sončno. Šli smo v Kranjsko Goro. Peljali smo se več kot dve uri. Bili smo veseli. Srečali smo Mojco, Kosobrina, Bedanca, Kekca in Pehto. Pili smo čaj. Pehta je spekla pecivo. Hodili smo čez tunele. Bilo je dobro.
Rok Veršec
Šli smo ob osmih. Pili smo čaj. Bedanca smo prestrašili. Dolgo smo se peljali. Mojco smo rešili. Jedel sem sirovko. Rešili smo Kosobrina. Jedli smo pecivo. Peli smo pesmi. Spuščali smo se po toboganu.
Ajan Kovačič
V Kekčevi deželi smo se peljali s čudnim avtobusom. Morali smo zapreti oči. Izvedeli smo, da je Bedanec nastavil pasti po Kekčevi deželi. V Bedančevi hiši smo zaslišali Mojco, rešili smo jo. Videli smo Bedanca, ki je smrčal na mreži. Rešili smo tudi Kosobrina. Mojca nam je rekla, da počepnemo, ker bo stresla storže na Bedančevo glavo. Mojca je potegnila vrvico in stresla storže.
Sara Rubin
Dolgo smo se peljali v Kranjsko Goro. Ko smo prišli, se je pripeljal avtobus. Videli smo Bedančeve pasti. Potem še Bedančevo hišo. V njej smo videli Mojco. Šli smo čez skrivni prehod. Tam smo videli Bedančeve najljubše jedi. Potem smo videli Kosobrina. Bedanec je ležal na mreži. Na glavo so mu vrgli storže. Bil je jezen in je šel v svojo hišo. Ko je izvedel, da Mojce ni v kletki, je mislil, da jo je rešil Kosobrin. Zato je šel k njegovi hiši, ampak ni mogel v hišo. Pregnali smo Bedanca. Potem smo videli Kekca. Z njim smo se igrali.
Tine Balon
Dolgo smo se peljali. Ko smo prišli, smo pojedli. Šli smo na drug avtobus in se odpeljali v Kekčevo deželo. V njej smo videli Bedančevo hišo. Tam smo opazili tudi Mojco. Rešili smo še Kosobrina in prestrašili Bedanca. Nato smo našli Kekca. Pokazal nam je skrivni prehod. Potem smo videli teto Pehto in šli v njeno hišo. V hiši smo se spustili po toboganu. Jedli smo tudi pecivo.
Ema Babič
To se je dogajalo v Kekčevi deželi. Odpeljali smo se ob osmih. Peljali smo se dve uri. Ko smo prišli do Kekčeve dežele, smo odšli v gozd. Videli smo Bedančeve pasti. V Bedančevi koči smo našli Mojco. Z Mojco smo rešili Brinclja in prestrašili Bedanca. Nasproti nam je prišel Kekec. S Kekcem smo šli do tete Pehte. Spekla je pecivo in skuhala čaj. To je bil odličen izlet.
Noem Balon
To se je dogajalo v Kranjski Gori. Spustili smo se po toboganu. Bili smo korajžni. Prestrašili smo Bedanca. Rešili smo Mojco. Videli smo pasti in skrivne prehode. Srečali smo Kekca. Hecali smo se. Bili smo lačni in žejni. Hecali smo učiteljice. Imamo skrivnost. Bili smo veseli. Šli smo skozi skrivne prehode. Bilo je lepo.
Žiga Žniderič
Šli smo v Kranjsko Goro. Rešili smo Mojco. Nagajali smo Bedancu. Našli smo past. Srečali smo Kekca. Šli smo v Kekčevo hišo. Skrili smo se učiteljicam. Šli smo k Pehti. Dobili smo hrano. Šli smo domov.
Matic Zorenč
