ČUDEŽNA KUHALNICA, KI LAHKO SKUHA …
Nekega dopoldneva je Tadea sedela na sedežni in gledala televizijo. Ob 10. uri jo je poklicala mama in ji naročila naj skuha kosilo. Rekla ji je, naj pripravi porovo juho in palačinke.
Tadea je do konca pogledala film in začela kuhati kosilo. Najprej se je lotila priprave porove juhe. Iz hladilnika je vzela por, ga oprala in narezala na kolobarčke. V kozico je natočila vodo in jo dala na štedilnik. Ko je voda zavrela, je notri dala por, potem pa še krompir. Ko se je to prevrelo, je ugasnila štedilnik. Vzela je palični mešalnik in zmešala. Ko je zmešala, je kozico dala nazaj na štedilnik. Dodala je začimbe in kislo smetano.Iz predala je vzela kuhalnico in ta ji je kar naenkrat spolzela iz rok. Začudila se je. Kuhalnica je že kar sama začela mešati juho. Juha je bila pripravljena.
Na vrsti so bile palačinke. Še preden je vzela posodo in notri dala vse sestavine, je pogledala v hladilnik, če sta tam Nutela in marmelada. Vzela je plastično posodo in pripravila maso za palačinke. Masa je bila nared. Na štedilniku se je že grelo olje na ponvi. Spet je vzela kuhalnico in kuhalnica je vse spekla sama. Tadea je bila še bolj navdušena. Mama je prišla domov. Ko je videla, da je vse pospravljeno, počiščeno in pripravljeno, je bila zelo presenečena.
Tadea si je v mislih mislila, kako je biti prijateljica čarobne kuhalnice, ki lahko skuha kar želiš. Odpotovali sta v svet čarobnih kuhalnic, kjer sta doživeli veliko novih dogodivščin. Postali sta najboljši prijateljici, ki se zabavata in zelo dobro kuhata. A to je že neka druga zgodba.
Tjaša Župevc
MAGIČNO KOLO
Živel je dedek Lojze Oblačič. Bil je 61-letni upokojenec. Imel je vnukinji Minko in Tinko. Živel je sredi gozda na otoku Flam. Imel pa je tudi svojo hišo in čoln. Hiša je bila kar velika in iz lesa, kajti Lojze je oboževal stavbe iz lesa. Njegov čoln je bil snežno bel. Lojze, njegovi vnukinji in gospa Micka so bili edini prebivalci otoka.
Nekega dne je šel v Slovenijo odpeljat smeti prebivalcev otoka Flam. Prišel je na smetišče v Ljubljano in tam odložil smeti. Kar naenkrat je zagledal zelo dobro ohranjeno kolo. Lojze se je odločil, da bo vzel kolo s sabo. Doma je kolo očistil, ker je bilo zelo umazano in prašno. Kolo je imelo samo eno kolo, takšno kot ga vozijo klovni. Nato ga je preizkusil. Bil je zelo presenečen, ko se je zgodilo naslednje – ko je sedel na kolo, je bil kar naenkrat oblečen kot klovn, delal je norčije, pokal je vice in žongliral ter se vozil kot pravi profesionalec. Naenkrat sta k njemu pridrveli Minka in Tinka. Od navdušenja sta mu ploskali in se valjali po tleh. Predlagali sta mu, da se odpeljejo v Koper. V Kopru niso potrebovali klovna, zato so mu dali avto Aston Martin in drvel je proti Brežicam.
V Brežicah so potrebovali super zabavnega klovna. Lojze se je ponudil in sprejel delo. Na nočni počitek je hodil na Bizeljsko, natančneje v Staro vas, v gostilno Kocjan. Na Bizeljskem si je ogledal znamenitosti: »Lusthaus«, grad, repnice, ptiča Čebelarja ter se povzpel na Špiček. Za en teden se je vpisal v OŠ Bizeljsko. Ko je prišel po stopnicah v 1. Nadstropje, je najprej zavil levo, hodil, zavil desno, spet hodil in skoraj na koncu hodnika zavil levo. Bil je v 5. razredu. Tam se je počutil zelo dobro. Izvedel je kaj je samostalnik in znal izračunati 5/8 od 40. Učiteljica mu je v redovalnico z velikimi tiskanimi črkami napisala PLUS PET. Zelo je bil vesel, kajti bil je pametnejši od Maje in učiteljice! Ves vesel je v ponedeljek prespal pri Roku, v torek je prespal pri Sianu, v sredo pri Maticu, v četrtek pri Tjaši,in v petek pri Kaji. Zdaj ko je končal svoje šolanje, je postal pravi klovn.
Skupaj s cirkusom je pripravil preko 100 super predstav. Med dopustom je z Minko, Tinko in Aston Martinom drvel domov. Bil je super zabaven, zelo uspešen in zadovoljen klovn.
Anja Lipej
NAJBOLJŠI DEŽNIK
Živela je deklica, ki je bila zelo prijazna. Rada je potovala, zato se je odločila, da se bo odpravila na potovanje.
Najprej je odšla v trgovino. Kupila je vse, kar je potrebovala, hrano, pijačo, oblačila, nahrbtnik in še veliko drugega. Odpravila se je na pot. Pot se je vlekla, saj je odšla peš. Mislila je, da ji bodo odpadle noge. Pot je bila neskončna. Na tleh je zagledala dežnik. Vzela ga je in ga odprla. Kar naenkrat je poletela in odletela daleč stran. Bilo jo je strah.
Priletela je na cilj. Tam je hodila po vodi in skakala po drevesih. To ji je bilo zelo všeč. Šla je še naprej. Ni bilo več poti naprej. Deklica je vzela dežnik, ga odprla in znova poletela. Zdaj je ni bilo več strah, saj je vedela, da bo prispela na varno.
Prispela je nazaj domov. Potovanje je deklici bilo zelo zanimivo. Mislila si je,da je najsrečnejša deklica na svetu. Bila je že noč. Deklica se je odpravila spat. Dežnik je pospravila v omaro.
Larisa Kos
