Nekoč so živeli trije dobri prijatelji. To so bili kmet, služabnica in kovač. Bili so zelo revni. Slišali so za skrivni zaklad pri votlini.
Odpravili so se na strmo pot proti zakladu. Trajalo je sedem dni in noči. Ko so prišli, je kmet želel prvi vstopiti. Prižgal je baklo in vstopil. Kmet je videl pošast, ki je bila kosmata in velika. Kmet se je ustrašil in pošast se je zbudila. Vprašala ga je, kaj želi. Kmet je odgovoril, da želi zaklad. Pošast mu pove, da če bo odgovoril na njeno vprašanje, bo dobil zaklad. Če pa ne bo odgovoril na vprašanje, ga bo pojedla. Pošast mu je zastavila naslednjo uganko – NIKOLI NI BILO, NIKOLI VEČ NE BO, VENDAR JE. Kmet je razmišljal, razmišljal, ampak ni vedel odgovora. Pošast ga je pojedla.
Druga je šla v votlino služabnica. Pošast ji je dala isto uganko – NIKOLI NI BILO, NIKOLI VEČ NE BO, VENDAR JE. Služabnica je razmišljala, razmišljala, ampak ni vedela odgovora. Pošast jo je pojedla.
Tretji je vstopil kovač. Kovač je dobil isto uganko – NIKOLI NI BILO, NIKOLI VEČ NE BO, VENDAR JE. Kovač je razmišljal, razmišljal in dejal je – TO JE DANAŠNJI DAN! Pošast mu je ponižno dala zaklad. Kovač je imel s seboj skrito sabljo. Z njo je zamahnil in razrezal pošasti trebuh. Rešil je svoja prijatelja in domov so odšli z zakladom.
Živeli so bogato in srečno do konca svojih dni.
Maksim, 6. razred
