Zajec in lisica sta tekmovala, ona mu je nastavila past, vendar kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
Živela je lisica, ki je bila oranžna kot sonce, zvita kot jegulja in tečna kot osa. Vse živali je sovražila. Nihče ni želel imeti nič z njo.
Gozd je prirejal tekmovanje. Vsi so se lahko prijavili pri starem hrastu. Lisica si je želela zmage, zato se je prijavila. Zajec ji je rekel: ,,Opa lisička, kaj pa ti v teh koncih?” Lisica mu odvrne: ,,Le smej se, ko boš pa celo tekmovanje gledal mojo zadnjico.” Zajec se je le nasmehnil in odšel. ,,Zajca bom težko prehitela, hmm, že vem, nastavila mu bom past,” si je dejala zvitorepka. Mirno je odšla v gostilno. Medved jo je vprašal: ,,Kaj pa ti tukaj, že dolgo te ni bilo v moji gostilni?” ,,Prišla sem zmagat,” mu odvrne. ,,Hah,” ji reče kosmatin. ,,Kaj pa je?” mu odvrne lisica. ,,Zajec te bo prehitel kot za šalo,” ji je dejal. Lisica je z dvignjeno glavo odšla domov. Nastavila je past 100m pred ciljem.
Tekmovanje se je začelo. Lisica je prevzela vodstvo, zajec pa ji je bil tik za petami. Lisica je med tekom pozabila na past in padla vanjo. Zajec je pritekel do luknje in rekel: ,,O lisička, kaj pa ti tam spodaj?” ,,Ti zajec,” mu odvrne.
,,Kdor drugemu jamo koplje sam vanjo pade,” ji je rekel in stekel v cilj. Tudi mi včasih želimo komu kaj slabega, vendar slabo se s slabim vrača, dobro pa z dobrim. Zato raje nikoli ne želite nikomur kaj slabega, ker se vam bo povrnilo, tako kot lisici. Njen največji sovražnik je bil na koncu njen kralj, pa še tri dni je čakala v luknji, dokler je ni medved spravil ven.
Klemen, 7.r
